V Sloveniji se stikajo različne naravne enote, zato je raznoliko tudi podnebje. Podnebje določajo dejavniki:
- Geografska lega: Slovenija je v zmerno toplem pasu.
- Relief: Na S in SZ je gorski svet, proti vzhodu pa prehaja v gričevje in ravnine.
- Oddaljenost od morja: Lega ob Jadranskem oceanu in bližina Atlantika imata ključni pomen za prehajanje vlažnih zračnih gmot nad Slovenijo.
TIPI PODNEBJA V SLOVENIJI
Prisotna so tri podnebja, ki prehajajo druga v drugo:
- ZMERNO CELINSKO PODNEBJE v osrednji in vzhodni Sloveniji
- GORSKO PODNEBJE v alpskem svetu
- SUBMEDITERANSKO (SREDOZEMSKO) PODNEBJE zahodno od Alpsko-Dinarske pregrade
KOLIČINA PADAVIN
Največja količina padavin je na območju gorskega podnebja. Količina se zmanjšuje proti severovzhodu Slovenije.
Vzrok za največjo količino padavin v goratem delu Slovenije je dviganje zračnih gmot, ohlajanje zraka in izločanje padavin pri Alpsko-Dinarski pregradi. Vlažne in relativno tople zračne gmote jugozahodni veter pomika tako, da je smer premikanja pravokotna na Alpsko-Dinarsko pregrado. V Julijcih je zato največja količina padavin (3200 mm letno). Gre za orografske padavine.
Med meseci in letnimi časi so v Sloveniji opazne razlike, a nimamo izrazito suhega ali mokrega dela leta.
SPREMINJANJE KOLIČINE PADAVIN SKOZI LETO
Pri sredozemskem podnebju sta prisotna dva maksimuma padavin – spomladi in jeseni. Pri gorskem podnebju je največ padavin jeseni, malo manj pa pozno spomladi in v začetku poletja. Na vzhodu države, kjer je območje celinskega podnebja, je največ padavin poleti (poletne plohe in nevihte), najbolj suho pa je v zimskih mesecih.
TEMPERATURA
Tip podnebja določa temperaturne razmere nekega območja. Na te vpliva tudi relief (nadmorska višina, rastlinski pokrov in izpostavljenost terena).
Temperatura zraka se manjša z nadmorsko višino. Povprečna letna temperatura se za 0,6 °C spusti na vsakih 100 metrov nadmorske višine.
Na temperaturne razmere vpliva tudi osončenost pobočja. Na prisojnih pobočjih so višje povprečne letne temperature kot na osojnih.
V zaprtih kotlinah in dolinah se v hladni polovici leta pojavljajo jezera hladnega zraka s temperaturnim obratom (temperatura z višino narašča namesto, da bi padala). Ta pojav se imenuje INVERZIJA, o tem pa si več lahko prebereš TUKAJ.
Na povprečno letno temperaturo nekega območja vplivata relief in morje. Najvišja je blizu morja, v Vipavski dolini in Goriških Brdih. Topleje je tudi v ostalih obsredozemskih pokrajinah in v nižinah vzhodne Slovenije. Najhladneje je v gorah.
Za temperaturo v Sloveniji je značilen dnevni in sezonski potek.
- Najvišje temperature so okoli 14. ure, najnižje pa pred sončnim vzhodom.
- Najtopleje je julija, v gorah pa avgusta.
- Najhladneje je januarja, v gorah pa februarja.
VETER
Slovenija (z izjemo obsredozemskega dela) ni prevetrena dežela. Zaradi tega je v zimskih mesecih v notranjosti pogosto megla.
V Obsredozemskih pokrajinah je v hladnih mesecih značilna burja – močan in sunkovit veter. Burja je tako pogosta, da se kaže tudi v naravi (krošnje dreves, odnašanje zemlje).
Na vznožju Karavank piha karavanški fen – enakomeren in razmeroma topel ter suh veter. Ta je manj pogost kot burja, saj se zgodi le enkrat ali dvakrat na leto. Seže tudi v Julijske Alpe in Ljubljansko kotlino.
Močnejši vetrovi so v visokogorju ob spremembah vremena, drugod prevladujejo krajevni vetrovi, ki nastanejo zaradi razgibanosti reliefa in temperaturnih razlik.
PREVERI SVOJE ZNANJE |
LITERATURA:
Kolenc-Kolnik, K. (2004). Učbenik za geografijo v 6. razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.
Zorn, M., Komac, B. (2016). Naša družba 5. Učbenik za družbo v 5. razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.