O VODOVJU SLOVENIJE

Ozemlje Slovenije s padavinami in dotokom prejme več vode, kot je porabi. Presežek odteka po površju in oblikuje rečno mrežo.
Ta ni enako gosta po vsej Sloveniji.

Najbolj namočena območja Slovenije so visoke kraške planote in alpsko visokogorje. Kljub temu je površinska rečna mreža tega območja precej redka, ker voda zaradi prepustnih kamnin steka v podzemlje.

Povodje je ozemlje, s katerega odtekajo reke v isto morje. 81 % ozemlja Slovenije je Črnomorsko povodje, 19 % pa Jadransko. Tolikšna nenavadna nesorazmernost je nastala zaradi kamninske zgradbe in gorotvornega dviga Alpsko-Dinarske pregrade.

Razvodnica je meja med porečji in povodji. Na kraškem območju velik del razvodnice poteka po vodoprepustnih kamninah in je zato ne moremo natančno določiti.

SLOVENSKA POREČJA

Porečje je območje reke z vsemi njenimi pritoki.

POREČJA POVODJA ČRNEGA MORJA:

  • Podravje
  • Pokolpje
  • Pomurje
  • Posavje

POREČJA POVODJA JADRANSKEGA MORJA:

  • Posočje
  • Povodje Slovenske Istre

REČNI REŽIM

Najbolj vodnata Slovenska reka je Drava. Precej vodnati sta tudi Sava in Mura, ostale reke pa imajo bistveno manjša porečja in manjši pretok.

Rečni pretok je odvisen od velikosti vodozbirnega zaledja. Zaradi podnebne raznolikosti le-teh imajo reke različne pretočne režime.

Na rečni režim vpliva razporeditev in oblika padavin, snežna odeja, relief, nakloni površja, kamninska in pedološka sestava ter rastlinska odeja.

Rečni režim je spreminjanje količine vode preko leta.

Dežni režim

Značilne so visoke vode v mrzli polovici leta in nizke v poznem poletju. Ta režim imajo vodotoki južnega dela jadranskega povodja (reka Rižana).

Dežno – snežni režim

Značilna sta dva viška in dva nižka. Glavni višek je zgodaj spomladi (taljenje snega v gorah), nato sledijo nizke vode poleti. Drugi višek nastopi jeseni (jesenske padavine) in zopet majhen pretok pozimi. Ta režim imajo vodotoki Pomurja, Posotelja in Pokolpja ter vodotoki porečja Ljubljanice, Idrijce in Vipave.

Snežno – dežni režim

Značilen je zimski nižek, ker padavine ostanejo v obliki snežne odeje. Poletni nižek je na koncu poletja, a manj izrazit. Viška nastopita spomladi in jeseni, s tem da je spomladanski večji. Spomladanski nastopi zaradi taljenja snega. Ta režim je značilen za Tolminko, Učjo, Savo Bohinjko, Savo Dolinko, Tržiško bistrico, Kokro, Kamniško bistrico, Savinjo, Mežo, Sočo.

Snežni režim

Značilni so majhni zimski in nadpovprečni poletni pretoki. Ta režim imata Drava in Mura v zgornjem toku. Reke s tem ali s snežno-dežnim režimom so primerne za hidroelektrarne, ker imajo vodo vse leto.

JEZERA

Največji naravni jezeri sta Blejsko in Bohinjsko. Sta ledeniškega nastanka. Poleg teh dveh so ledeniškega nastanka tudi Krnsko in Triglavska jezera v Julijskih Alpah.

Naravnega nastanka so tudi kraška presihajoča – Cerkniško jezero (ko je ojezereno, lahko zajame površino 24 km2).

Med umetna jezera spadajo zajetja na Dravi, Soči in Savi. Ta služijo vodnim elektrarnam. Največje umetno jezero je Ptujsko jezero, ki je sicer površinsko večje od Bohinjskega, a je plitvejše in vsebuje manj vode.

Posebnost so umetna Šaleška jezera (Družmirsko, Velenjsko in Škalsko) v Velenjski kotlini, ki so nastala zaradi ugrezanja površja nad opuščenimi deli velenjskega premogovnika. Ta jezera se zelo hitro spreminjajo. Podobno jezero je tudi Kočevsko jezero nad opuščenim rudnikom.

Jezera imajo velik pomen. Blagodejno vplivajo na lokalne podnebne razmere, predstavljajo rekreacijske površine, ponujajo možnost za razvoj turizma. Poleg tega omogočajo pridobivanje električne energije, zadrževanje vode v pokrajini, napajanje podtalnice in zaustavljajo hudourniške vode.

PODZEMNE VODE

Prisotne so tam, kjer je nad njimi prepustna kamnina. Večino Slovenije prerivajo prepustne sedimentne kamnine.

Podtalnica pod ravninami je v Sloveniji najpomembnejši in dragocen vir pitne vode. Čista podzemna voda je brez kakršnekoli fizikalne ali kemijske obdelave. Z njo se oskrbuje več kot 90 % prebivalcev.

Ponikalnice so površinski vodni tokovi, ki v ponorih poniknejo v podzemlje. Značilne so za kraški svet. Največja slovenska ponikalnica je Reka, ki najprej teče po neprepustnih flišnih kamninah, nato pa pri Škocjanu pride na neprepustne apnence in ponikne. Na površje pride v Timavu ob Jadranu kot Timava.

MORJE

Slovensko morje zavzema 1/3 Tržaškega zaliva v Jadranskem morju. je plitvo, zato se hitro segreje in ohladi. Zaradi plitvosti je tudi okoljsko občutljiv ekosistem. Majhnost, plitvost, gosta obalna poselitev, odplake, industrija, pristanišča in pomorski promet negativno vplivajo na morski ekosistem.

Povprečna letna temperatura našega morja je 15,5 °C, najnižja je februarja (8 °C), najvišja pa avgusta (24 °C). Zaradi počasnejšega spomladanskega ogrevanja in jesenskega ohlajanja morja ima blažilen vpliv na podnebje. Pozimi se zrak zaradi morja segreva, poleti pa ohlaja.

Površinska slanost je nekoliko nižja od slanosti Sredozemlja, a je vseeno višja od povprečne slanosti svetovnih oceanov. Na nižjo slanost vplivajo izlivi rek – rečna voda je sladka, redkejša in teče po površini gostejše morske.

Morski tokovi v Tržaškem zalivu so del stalnih tokov ob hrvaški obali, ki tečejo proti severozahodu in se ob italijanski obali vračajo proti jugovzhodu.

PREVERI SVOJE ZNANJE

LITERATURA:

Kolenc-Kolnik, K. (2004). Učbenik za geografijo v 6. razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.

Zorn, M., Komac, B. (2016). Naša družba 5. Učbenik za družbo v 5. razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.

Senegačnik, J. (2012). Geografija Slovenije. Učbenik za geografijo v 9. razredu. Ljubljana: Modrijan Založba.

VIR SLIKE: https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:Slovenija-reke.png