V Sloveniji je zelo raznoliko rastlinstvo, kar je odraz reliefne in podnebne pestrosti našega ozemlja. Pred človekovo stalno naselitvijo je ozemlje skoraj v celoti poraščal gozd. Kasneje je človek v legah, ugodnih za poselitev in gospodarsko rabo, gozdove sčasoma močno izkrčil in tudi spremenil njihovo sestavo. V zadnjih desetletjih pa so se gozdne površine zaradi opuščanja rabe kmetijskih zemljišč spet povečale.
DANES
Danes gozd pokriva že 54 % površja. Slovenija je po deležu gozdnih površin na tretjem mestu v Evropi (za Finsko in Švedsko). Velika gozdnatost je tako ena od naslednjih velikih “znamenitosti” naše države. Glavna drevesna vrsta je bukev, ki je razširjena skoraj v vseh pokrajinah. Med najbolj razširjene listavce uvrščamo tudi beli gaber in hraste. Med iglavci je močno razširjena smreka. Nekoč je bila omejena bolj na alpske pokrajine, zaradi umetnega zasajanja pa se je razširila skoraj po vsej Sloveniji. Precej pogost je tudi rdeči bor, na Primorskem pa črni bor.
RASTLINSKI PASOVI
Večji del Slovenije je površinsko zelo razgiban. V odvisnosti od reliefa in z njim povezanega podnebja so se izoblikovali tudi značilni
RASTLINSKI VIŠINSKI PASOVI.
- Na dnu kotlin in dolin raste listnati gozd (bukev) z vmesnimi njivami in travniki.
- Sledi pas mešanega gozda (nad 1000 m), ki postopno prehaja v pas iglastega gozda (smreka, jelka in macesen).
- Zgornja gozdna meja v alpskem svetu je med 1200 m in 1800 m.
- Vmes gozd prekinjajo planinski pašniki – planine.
- Gozdni meji sledi pas ruševja in gorskih travnikov, nad njima pa pas lišajev, grušča in golih skal.
- Nad 2700 m je snežna meja, meja nad katero se sneg na severnih pobočjih ohrani prek celega leta.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. AVTORICA: Mateja Penko
PREVERI SVOJE ZNANJE |
LITERATURA:
Kolenc-Kolnik, K. (2004). Učbenik za geografijo v 6. razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.
Zorn, M., Komac, B. (2016). Naša družba 5. Učbenik za družbo v 5. razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.